anksioznost

Anksioznost lahko ohromi človeka

Študije kažejo, da je anksioznost ena izmed najbolj razširjenih psihičnih bolezni. Zelo pomenljiv podatek je tudi ta, da kar ena oseba izmed petih odraslih oseb trpi za eno izmed psihičnih bolezni. Anksioznost lahko prizadene kogarkoli, ne glede na spol, starost, družbeni položaj ali karkoli drugega. Znane osebe, ki jih je mučila anksioznost so številne, med njimi so tudi Oprah Winfrey, Nikola Tesla in Abraham Lincoln. Kaj pa sploh je anksioznost? Najpogosteje jo povezujemo s stanjem, ko se oseba nahaja v izjemno hudi živčni napetosti. Vendar pa ni že vsaka huda živčnost ali pa strah kar anksioznost.

Živčnost in strah sta normalni psihični stanji, ki se zgodita kot reakciji na nekaj nepričakovanega, neprijetnega ali pa takrat, ko izida še ne poznamo, obstaja pa možnost, da bo zelo neugoden za nas ali pa za naše bližnje. Navadno lahko pri običajnem strahu hitro določimo vir, ki ga povzroča. Anksioznost pa je drugačna. Velikokrat vir za njen nastanek ni jasno določljiv. Takšna oblika je recimo napad panike. Oseba lahko nepričakovano, brez nekega realnega vzroka doživi napad. Vsaka motnja seveda ima svoj razlog, vendar ko gre za anksioznost, ta razlog ni tako racionalen ali hitro določljiv kot pri normalnem strahu ali živčnosti. Osebe, ki jih daje anksioznost, so zelo razdražljive in trpijo običajno tudi za motnjami koncentracije. Misli ne morejo fokusirati na eno opravilo in ga izpeljati od začetka do konca. Da bi se anksioznost ne razvila v najhujšo obliko, ki lahko vodi tudi v depresijo in druge motnje, je potrebno obiskati zdravnika, ki bo v tem primeru znal najbolje pomagati in svetovati.