Arhivi Kategorije: občina

Bovec mesto in občinsko središče

Bovec je mesto in občinsko središče istoimenske občine.

Bovec se nahaja pod Rombonom, ki je eden najbolj markantnih vršacev Kaninskega pogorja. Mesto je postavljeno na severni rob Bovške kotline, ki ga obdajajo številni vrhovi. Poleg Rombona sodijo med najbolj prepoznavne vrhove v okolici Polovnik, Javoršček ter Svinjak. Pod Rombonom se nahaja svetovno znana trdnjava Kluže, nad njo pa ruševine zgornje trdnjave Kluže. Zgornja trdnjava Kluže je znana tudi pod imenom Hermanova utrdba, sodila pa je v sklop šestih koroških utrdb, ki so varovale prehod iz Soške v Kanalsko dolino. Cestna povezava je bila zgrajena že v antiki, njenega pomena pa so se zavedali tudi Benečan, Habsburgi, Napoleon ter druga pomembna imena. Bovec je v zgodovinskih virih prvič omenjen leta tisoč sto štiriinsedemdeset, najstarejši ostanki življenja na tem obdobju pa sodijo v železno dobo. V železni dobi je bil naseljen grič Rabelnik. Današnji Bovec je mesto od leta tisoč devetsto enainpetdeset, sestavljajo ga Mala vas, Dvor, Kaninska vas, Ravna, Ravni Laz, Vodenca, Za Šijo in Zavrzelno. Bovec šteje skupno skoraj tisoč šest prebivalcev, občina pa preko tri tisoč prebivalcev. Občina Bovec sodi med največje slovenske občine po površini, saj se razteza na ozemlju velikem tristo sedeminšestdeset kvadratnih kilometrov. Pod občino Bovec spada večji del severozahodnega dela Slovenije, izjema je manjši del, ki sodi v občino Kobarid. Naselja v občini Bovec se večinoma nahajajo ob pomembnih prometnicah ali v odmaknjenih dolinah. Ob prometnici, ki vodi proti Kobaridu se nahajajo Srpenica in Žaga, ob prometnici proti prelazu Predel se nahajata Strmec na Predelu ter Log pod Mangartom, Kal-Koritnica Soča in Trenta pa ob prometnici, ki preko Vršiča vodi na Gorenjsko. Vstop v Bavšico se nahaja ob trdnjavi Kluže, v odmaknjeni dolini se nahaja tudi Lepena. V bližini Bovca se nahajajo Log Čezsoški, Plužna, Zavrzelno ter Čezsoča.

Bovec je nastal na terasi nad Bovško kotlino.

Dobrovnik, hrastov gozd

Dobrovnik leži na ravnini, ki jo zaznamuje Bukovniški potok .

Naselje Dobrovnik ima ime po hrastu, beseda dobrova pomeni hrastov gozd. Prve omembe segajo v leto tisoč tristo dvaindvajset, naselje se omenja kot Dobronok. Iz istega leta izhaja tudi zapis imena Dobronuk, ter leto kasneje Dobronak. V naselju Dobrovnik je naseljena madžarska večina, pečat narodnostno mešanega območja dodaja dvojezična šola. Madžarsko prebivalstvo predstavlja več kot polovico občanov, Slovencev je nekaj manj kot polovica, prisoten pa je tudi manjši delež Hrvatov. Občina Dobrovnik je bila ustanovljena ob koncu dvajsetea stoletja, leži na severovzhodu Slovenije ob glavni cesti Moravske Toplice-Lendava. Meji na občine Kobilje, Moravske Toplice, Turnišče ter Lendavo. Na vzhodu pa občina Dobrovnik meji na Republiko Madžarsko. Občina obsega območje veliko enaintrideset kvadratnih kilometrov, na njenem območju živi okoli tisoč tristo prebivalcev. Znamenitosti občine Dobrovnik ponazarja grb, ki je navpično razdeljen na tri polja. Polja so modre, srebrne in zelene barve, preko vseh se raztezajo trije zlati hribi nad zlato vrvico ter navzdol obrnjen cvet močvirskega tulipana. Izbrane po dve barvi predstavljajo Slovence in Madžare, ki živijo v občini. Zlata vrvica, pa slikovito ponazarja plodna polja. Cvet močvirskega tulipana v grbu občine Dobrovnik je zaščitena rastlina, ki uspeva na njenem območju. V zahodni Evropi je zaradi izgube habitatov, obdelovanja močvirja ter izsuševanja ogrožena vrsta. V Slovenij raste na območju občine Dobrovnik, na Ljubljanskem barju ter v Krakovskem gozdu. Močvirski tulipan ali Fritillaria meleagris je razširjena od zahodne Evrope do Kavkaza, cveti v značilnem škrlatno rdečem vzorcu šahovnice od konca marca do začetka aprila. Poleg občine Dobrovnik, imajo v občinskem grbu upodobljen močvirski tulipan še Brezovica, Ig, Trnovska vas in Trzin. V občinskem grbu upodobljeni trije nizki hribi, so značilnost okolice. Ta značilnost je bila upodobljena že na pečatih iz trinajstega stoletja.

Dobrovnik je severovzhodna slovenska občina, ob meji z Republiko Madžarsko.

http://www.mojaobcina.si/dobrovnik/

Cirkulane, spremembe skozi čas

Cirkulane so imele pestro zgodovino, predno so postale samostojna občina .

Grad Borl je bil zgrajen pred dvanajstim stoletje, v zgodovinskih virih je prvič omenjen leta tisoč dvesto petinpetdeset. Borlska gospoščina je imela svoje posesti na območju Haloz sredi šestnajstega stoletja razdeljene na tri dele : Zavrč, Bela ter Leskovec. Pod Belo so spadale naselbine Dolane, Paradiž, Pristava in Medribnik. Na tem delu posesti borlske gospoščine so prebivali zgolj Slovenci. Sredi devetnajstega stoletja je cesarsko namestništvo v Gradcu izdalo odlok o imenovanju novih občin. Območje Cirkulane je bilo razdeljeno na pet sosesk. Sestavljali so ga soseska Gračišče z istoimenskim naseljem, soseska Gruškovec z naselji Gruškovec, Medribnik in Meje, sosesko Slatina z naseljema Slatina in Pristava, sosesko sveta Barbara v Halozah z naselji Cirkulane, Brezovec in Dolane ter na sosesko sveta Elizabeta v Halozah z naseljema Pohorje in Paradiž. V tridesetih letih dvajsetega stoletja je Kraljevina Jugoslavija vse naštete soseske združila v občino Sveta Barbara v Halozah ter ji priključili še Veliki Vrh in del Malega Okiča. Leta tisoč devetsto šestintrideset je občina Sveta Barbara v Halozah obsegala del naselja Belski Vrh ter del naselja Veliki Okič in Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Paradiž, Pohorje, Pristavo, Slatino, in Veliki Vrh. Med drugo svetovno vojno večjih sprememb ni bilo, zgolj del naselja Meje je nemški okupator odstopil Nezavisni državi Hrvaški. Po drugi svetovni vojni so se leta tisoč devetsto dvainpetdeset vsi ljudski odbori združili v novo občino Cirkulane. Tri leta kasneje se občina Cirkulane združi z občino Zavrč v občino Borl. Čez tri leta pride do spremembe, območje preide pod večjo občino Ptuj. Leta tisoč devetsto šestinpetdeset je občina Ptuj ustanovila petindvajset krajevnih skupnosti, ena izmed njih je bila krajevna skupnost Cirkulane.

Po osamosvojitveni vojn je območje najprej spadalo v občino Gorišnica, samostojna občina Cirkulane pa je postala po referendumu januarja dva tisoč šest.

Bovec v objemu gora

Bovec je področje, kjer Julijske Alpe kažejo vso svojo lepoto.

Ne glede na smer po kateri prispemo v Bovec se mogočnim alpskim vršacem ne moremo izogniti. V primeru, da prispemo iz primorske strani ali preko prelaza Učja, ne moremo spregledati značilnega Svinjaka. Njegovo špičasto podobo, ki s pobočji, ki strmo pnejo v nebo praktično ni mogoče zgrešiti. Zaradi svoje lege in markantnosti jemlje pozornost drugim nič manj zanimivim vršacem. Med vožnjo skoraj prezremo pobočja Polovnika in Javorščka, na drugi strani pa visoki kras Kaninskega pogorja od Rombona do Kanina. Kaninsko pogorje ob vznožju katerega je na najvišji soški terasi nastal Bovec je naravna znamenitost svetovnega slovesa. Na tem območju si je narava z kraškimi pojavi dala duška, kar se prepozna po jamah, neštetih vrtačah in drugih pojavih. Med vožnjo z nasprotne smeri imamo za prihod v Bovec možnosti preko dveh gorskih prelazov. Predel ali Vršič. Predil razmejuje severozahod Slovenije s Kanalsko dolino, medtem ko preko Vršiča prispemo na Gorenjsko. Natančneje povezuje Vršič Bovec s Krajnsko goro. V drugi smeri, preko Predila pa je Bovec povezan z mestom Trbiž v Kanalski dolini. Tudi na teh dveh poteh se ne moremo izogniti slikovitim vršacem. Ob poti pa to še zdaleč niso edine znamenitosti. V smeri proti prelazu Predel ne morem spregledati trdnjavo Kluže, vzhodno od nje pa vhod v slikovito dolino Bavšice, nekoliko višje pa ruševine trdnjave in obeležje padlim branilcem prelaza Predel. Slikoviti sta tudi vasi Log pod Mangartom in Strmec. V smeri proti prelazu Vršič sledimo večinoma toku reke Soče. Mesto Bovec šteje preko tisoč petsto prebivalcev, istoimenska občina pa preko tri tisoč sto prebivalcev. Poleg središča sodijo v občino še naselja Bavšica, Čezsoča, Kal – Koritnica, Lepena, Log Čezsoški, Log pod Mangartom, Plužna, Soča, Srpenica, Strmec na Predelu, Trenta, Žaga, Zavrzelno.

Bovec je mesto in občina, na severozahodu Slovenije.

Mirna Peč, naravne lepote

Mirna Peč je območje, kjer so si naravne lepote dale duška in se predstavile v najrazličnejših možnih pojavnih oblikah.

Tu najdemo kraške jame, reko ponikalnico, ki spreminja svojo naravo na vsem svojem toku, griče in doline, strme gozdne površine in obdelane kmetijske površine. Območje občine Mirna Peč ima vse značilnosti pokrajine, ki popotniku vzame sapo, vsakemu človeku, ki tu biva dlje časa pa se vtisne globoko v dušo. O tem so najbolj zgovorne stvaritve Toneta Pavčka in Lojzeta Slaka. Oba sta skupaj s svojimi deli med Slovenci dobro znana, zato je pokrajina občine Mirna Peč vsakemu Slovencu veliko bolj blizu. Zgodovina območja je bogata tako v bolj oddaljenih, kot tudi v novejših obdobjih. V novejšem obdobju je bogastvo sprememb prinesla predvsem sodobna prometnica, ki je območju Mirna Peč dala povsem nove značilnosti. Življenje na tem območju je pridobilo nove kakovosti in značilnosti bolj naravnega ter človeku prijaznega okolja. Prihod na območje Mirna Peč iz sodobne prometnice je več kot veličasten. Od pustega in enoličnega premagovanja poti po sodobni prometnici, se kmalu po vstopu na območje občine Mirna Peč odpre pogledu tipičen dolenjski svet. Prav takšnega kot ga človek, ki pozna pokrajino iz številnih slik in podob, pričakuje in želi videti. Furmanske poti , predhodnice sodobnih prometnic, pričajo o strateški lokaciji. Ta je bila usmerjena v povezovanje osrednje Slovenije z Suho Krajino ter obmejnimi območji na prehodu med iz dinarskega v panonski svet oziroma povezovalnih poti med obalo Jadrana in deželami Srednje Evrope. Občina meri obsega površino oseminštirideset kvadratnih kilometrov, vanjo spada osemindvajset naselji v njih živi okrog tri tisoč prebivalcev. Pokrajino zaznamujejo obdelovalne površine, ki so v manjšem delu v ravninskem svetu, večina pa na višje ležečih terasah. Kontrast obdelovalnim površinam dajejo mešani gozdovi, živahnost pa vodotoki, s svojimi tipičnimi, vendar ne vsakdanjimi ponikalniškimi značilnostmi.

Mirna Peč je dolenjska občina.

http://www.mojaobcina.si/mirna-pec/

Mirna Peč, dežela znanih Slovencev

Mirna Peč je občina na ozemlju katere sta se rodila Lojze Slak in Tone Pavček.

Središče občine Mirna Peč je istoimensko naselje, ki je zraslo ob nekdanji cesti med prestolnicama Slovenije in Hrvaške, zaznamuje jo dolina Temenice in slikovita gričevnata pokrajina. Prometne povezave so bile tod živahne že v preteklosti. V srednjem veku so povezovale Ljubljano z Suho Krajino, Karlovec in Zagreb. Poti pa so zagotovo pomembno zaznamovale območje že v času Rimljanov, ki so na Sveti Ani zgradili vojaško postojanko. V sodobnem času je prometni napredek predstavljala železniška povezava ob koncu devetnajstega stoletja, po drugi svetovni vojni pa prometnica med Ljubljano iz Zagrebom, z nastankom države Slovenije pa njena sodobna naslednica. Za izvor imena Mirna Peč obstaja več razlag. Večina se nagiba k izrazu medna peč, ki izhaja iz nemškega Hönigstein. Ponazarjalo pa naj bi medno barvo skalovja v Zijalu. Nahajajo se severno od naselja in predstavljajo izvir reke Temenice. Poselitev v zgodnjih obdobjih zgodovine je pogojeval ugoden zemljepisni položaj, zemlja in podnebje. Najstarejša najdišča na območju občine Mirna Peč sodijo v prazgodovinsko in antično obdobje, prva ohranjena pisna omemba pa nosi letnico tisoč sto petintrideset. Skoraj stoletje kasneje pa je današnja Mirna Peč omenjena kot prafara. Zanimivo iz zgodovine je, da je po cerkveni jurisdikciji današnja dolenjska prestolnica Novo mesto spadala pod prafaro Mirna Peč. Občino danes sestavljajo naselja Biška vas, Čemše, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Globočdol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Grč Vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč, v katerih živi skoraj tri tisoč prebivalcev.

Mirna Peč je vredna obiska zaradi slikovite pokrajine, bogate kulturne dediščine in pregovorne prijaznosti občanov.

kamnik

Kamnik srednjeveško mesto

Kamnik je mesto in slovenska občina , leži na severnem robu osrednje Slovenije.

Lokacija je silno zanimiva, predstavlja pa točko od koder so poti vodile v ljubljansko ali celjsko kotlino, preko prelaza Črnivec pa v Zgornje Savinjsko kotlino. Pomembna pa je tudi povezovalna vloga krajev pod vznožjem vršacev Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Kamnik je srednjeveško mesto , naziv mesto je pridobil v dvajsetih letih trinajstega stoletja. Občina obsega površino dvesto pet in šestdeset kvadratnih kilometrov ter šteje okoli trideset tisoč prebivalcev. Nahaja se na območju samega mesta, Mekinj, Duplice ter ob toku Kamniške Bistrice med mestom in Stahovico. Kamnik velja za mlado občino, saj po prebivalstvu sodi med mlajše od slovenskega statističnega povprečja. Mesto je bogato z zgodovino, naravno in kulturno dediščino. Tradicijo dogajanja in pomembnosti izpričujejo zgodovinske listine v današnjem času pa številni dogodki in prireditve. Omeniti velja dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, dogaja pa se še marsikaj drugega tako v samem mestu kot tudi v njegovi okolici. Mesto Kamnik je bilo svoj čas prestolnica dežele Kranjske, sedež deželnega sodišča, poleg slovenske prestolnice pa od nekdaj eno najbolj pomembni mest v širši okolici. Turisti lahko v mestu kot okolici občudujejo številne naravne in kulturne znamenitosti. Kamnik kot srednjeveško mesto nudi obiskovalcem na ogled številne naravne in kulturne spomenike, v okolici pa se nahaja arboretum Volčji potok, Velika Planina, Tuhinjska dolina, ljubitelji gorništva in sprehajalci pa bodo izbrali eno od možnosti izletov v dolino Kamniške Bistrice ali na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Galerije in muzeji pričajo o življenju, delu in zgodovini srednjeveškega mesta in okolice. Bogati kulturni spomeniki so številni sakralni objekti, cerkve, samostani in kapele. Kamnik obiskovalce zagotovo ne bo pustil ravnodušne, ravno obratno se bo vedno znova rad vračal v čudovito okolje ob vznožju mogočnih okoliških vršacev.

Kamnik je mesto bogate tradicije ter izjemnega naravnega in kulturnega bogastva.

http://www.mojaobcina.si/kamnik/