Vzajemna zavarovanje

Deleži, ki jih krije prostovoljno zavarovanje

Prostovoljno zavarovanje predstavlja zavarovane za različne stroške, ki nastanejo med zdravstveno oskrbo. Med te stroške spadajo različne zdravstvene storitve zdravstvenih dejavnosti. Med njih štejemo tudi nastanitev v bolnišnicah, zdraviliščih in tudi prehrano, ki jo zavarovanec tam dobi. Poleg zdravstvenih storitev pa prostovoljno zavarovanje pokriva tudi zdravila na recept. Sem spadajo vsa zdravila, ki so uvrščena na pozitivno in na vmesno listo. Vendar pa prostovoljno zavarovanje pokriva le tista zdravila, ki so izdana na recept, druga zdravila mora v celoti plačati oseba sama.

Med storitve, ki jih krije prostovoljno zavarovanje spadajo tudi reševalni prevozi, ki niso nujni, to pomeni, da oseba ni bila življenjsko ogrožena. Med pokritja je potrebno prištevati tudi vse zdravstvene pripomočke, kot so vozički, bergle, ortopedski pripomočki, slušni in očesni pripomočki in zobno protetični pripomočki. Vendar so pri vseh teh pripomočkih vnaprej določene priznane vrednosti, ki jih krije prostovoljno zavarovanje, ostalo mora pokriti oseba sama.

Večina zdravstvenih storitev in pripomočkov se krije delno iz obveznega in delno iz prostovoljnega zavarovanja. Vendar pa so nekateri deleži, ki jih krije prostovoljno zavarovanje izjemno visoki. Kar 90 odstotkov celotnega deleža krije prostovoljno zavarovanje v primeru zobne protetike, očesnih pripomočkov, ne nujnih reševalnih prevozov in zdravil, ki se nahajajo na vmesni listi. Pomembno je, da opozorimo tudi na to, saj se v primeru, ko oseba ni prostovoljno zavarovana, breme doplačila prevali nanjo. Plačati 90 odstotkov pripomočka za zobno protetiko pa lahko predstavlja kar visok denarni znesek, ki si ga marsikdo ne more privoščiti.

Nekaterim se zdi, da je prostovoljno zavarovanje, ki ga plačujejo vsak mesec, denar vržen proč, saj si mislijo, da so vedno zdravi in nikoli ne koristijo zdravstvenih storitev. Vendar pa prav temu je namenjeno prostovoljno zavarovanje – namreč za primer, da bi jih morali koristiti. Daljša zdravstvena oskrba s posegi in drugimi storitvami lahko stane nekaj deset tisoč evrov za nekoga, ki ni prostovoljno zavarovan, za nekoga, ki je, pa nič.

Vse informacije iz spletne strani