Arhiv Značk: živčnost

živčnost

Živčnost, načini sproščanja

Živčnost in izpostavljenost pritisku sta težavi sodobnega človeka.

Pritisk in posledično živčnost človek velikokrat ustvarja sam in brez pravega razloga. Danes smo postali tekmovalna družba , kjer drugo mesto ne pomeni nič oziroma poraz. Zato se naprezamo preko svojih sposobnosti z namenom dosegati čim boljše rezultate na profesionalnem, prostočasnem ter drugih področjih. Na drugi strani je živčnost mnogim uspelo spraviti na mejo normalnega oziroma sprejemljivega. Zavedati so se začeli, da pohlep za rezultati v službi, na delovnem mestu, v aktivnostih prostega časa ter drugod prinašajo negativne posledice. Spoznali so svoje omejitve, z njimi so se soočili, nekaterim so koristile tehnike sproščanja. Pojem sproščanje se zdi učen in zapleten. Vendar dejansko ni. Kot prvo se moramo zavedati, da ima živčnost vzrok. Na delovnem mestu je to lahko nesposobnost izvedbe določene naloge. Sprostiti se lahko pomeni že zavedanje, da izvedba ni mogoča. Sprijaznimo se, da ne bomo mogli izvesti ter izvedemo ustrezne ukrepe. Nasprotno ravnanje povzroča živčnost. V prostem času se vse več ukvarjamo z rekreacijo. Pomeni nam sprostitev in odličen izkoristek prostega časa. Na prvi pogled se zdi, da živčnost v takem okolju ni mogoča. Vendar na žalost je v mnogih primerih. Povzroča jo tekmovalnost, nesposobnost odklopa skrbi in podobno. Tehnike sproščanja so resnejši pristopi z namenom odpraviti živčnost. Predstavniki tehnik za sproščanje so meditacijske vaje joga, avtogeni trening ter druge tehnike sproščanja. Učinkovito je tudi zavedanje pomena urejenosti življenja. Človek ima svoj dan razdeljen na prostočasne in profesionalne aktivnosti ter počitek. Optimalno so deli enakomerno razporejeni skladno z značilnostmi posameznega človeka. To ne pomeni, da morajo biti vsi deli enaki. Nekatere osebe že z manj urami spanja zadostijo potrebam regeneracije in počitka. Preostali čas lahko kako drugače izkoristijo. Na počitek vplivajo tudi prehrana in druge dnevne aktivnosti, zato se velja navzeti navad pravilnega prehranjevanja.

Živčnost je posledica prevelike obremenitve človeka.

Živčnost ali nemir

Živčnost je nemir človeka , vzroki so različni.

Prav tako različna je živčnost na področju odpravljanja oziroma nadziranja. Težava se lahko prepozna na različne načine. Nekatere osebe živčnost občutijo kot občutek strahu , drugim se potijo roke, bitje srca je pospešeno in podobno. Vedno je v takih primerih pomembno zavedanje pomena hitre in učinkovite reakcije. Včasih pomaga že kratka prekinitev aktivnosti, drugič je potreben bolj konkreten pristop. Kratka prekinitev aktivnosti lahko odpravi živčnost, ko je človek sposoben opravljati želeno ali zadano aktivnost, vendar se mu pojavi trenutek, v katerem to začasno ni mogoče. Pogosto težavo rešimo tako, da aktivnost začasno prekinemo ter naredimo nekaj drugega, kar je morda koristno ali kar zaradi aktivnosti nismo storili. Med svojimi aktivnostmi zlahka najdemo alternativne, kratkotrajne aktivnosti, ki nam pomagajo odpraviti živčnost. Velikokrat se v nadaljevanju aktivnost nadaljuje brez težav, praktično se težav po končani aktivnosti sploh ne spomnimo. Težavnejše so bolj kompleksne oblike, ko je živčnost pogostejša ter ima širši vpliv. Takrat mora človek predvsem potegniti črto pod svojimi sposobnostmi, ciliji, možnostmi in drugimi dejavniki. Sposobnosti človeka so omejene, velikokrat si zadamo prevelike cilje. Zato se pojavijo različne oblike strahu, da cilji ne bodo izpolnjeni. Rešitev je preprosta, potrebno je le zmanjšati cilje ali pa se domisliti učinkovitejšega izvajanja. Tako ena kot druga rešitev zahteva celostno in trdno osebnost. Zmanjšati cilje lahko pomeni tudi druge posledice, zato mora biti človek pri teh zahtevah predvsem realističen. Nikakor to ne sme biti izgovor za neizvajanje aktivnosti. učinkovit način izvajanja je lahko nasprotje strahu oziroma učinkovit način premagovanja strahu. Takrat ko človek intenzivno išče boljšo rešitev največkrat na strah niti ne pomisli oziroma je bistveno manj prisoten. S tem na moder način premaga strah, hkrati pa razvija svoje sposobnosti, ki so bodisi začasno ali daljše obdobje ostale neizkoriščene.

Živčnost je treba reševati z veliko mero razumevanja sebe kot okolice.

Živčnost in sproščanje

Živčnost je težava, s katero se pogosto srečujemo v času, ko imamo pred seboj obveznosti. Vendar, da bi se živčnost pojavila, ne zadostuje vsaka obveznost, ampak mora biti obveznost takšna, da je od nje odvisna naša prihodnost ali pa prihodnost ljudi, ki so nam blizu. Zelo pogostokrat se živčnost pojavlja v času študija, ko nas čakajo izpiti in različni preizkusi znanja. Zanimivo je, da se živčnost pojavlja ob različnih trenutkih. Nekateri so živčni že v času, ko se na izpite pripravljajo. Tem posameznikom živčnost onemogoča kvalitetno učenje, ker so z mislimi neprestano osredotočeni na neugodne posledice, ki bi sledile, če bi na izpitu padli. Takšna živčnost je izjemno neproduktivna in se zato v njej lahko celo skriva sam razlog za to, da ne bomo uspešni. Zato je zelo pomembno, da se skušamo čim bolje oddaljiti od misli, zaradi katerih nas popade živčnost.

anksioznost

Najboljši način, da se je znebimo, je, da zagospodarimo nad lastnimi mislimi. To seveda ni lahko, za to rabimo več izkušenj in poizkusov, s katerimi se te prakse naučimo. Tako lahko živčnost preženemo, če si v misli namerno prikličemo doživljaje, ki nas sproščajo in se v mislih na njih čim bolj osredotočimo. To je nekakšna meditativna praksa, ki lahko živčnost prežene za precej časa še po tem, ko prenehamo z njo. Če so se nas te besede dotaknile in smo se v njih prepoznali, potem velja sproščanje vzeti resno. To pomeni, da raje porabimo nekaj časa manj za delo, ki nam povzroča živčnost, in ga namenimo sproščanju, saj bo po tem to delo opravljeno na bolj kakovostni ravni.