Arhiv Značk: Anksioznost

Pretirana anksioznost se lahko razvije v anksiozno motnjo

Včasih se vsi znajdemo v stresni situaciji. Takrat je povsem normalno, da čutimo prehodno tesnobo, nelagodje, živčnost in zaskrbljenost. A če začnemo tako reagirati na različne dogodke, s katerimi se srečujemo v življenju, to imenujemo anksioznost.

Anksioznost je stanje živčne napetosti, pojavi se lahko v različnih oblikah. Najbolj pogosta je vsesplošna in vztrajno prisotna tesnobnost, ki je bolnik sam žal ne more nadzorovati. Tesnoba se lahko stopnjuje vse do panike. Dovzetnost za anksioznost lahko bolnik podeduje ali pa je posledica takšnih in drugačnih doživetij iz otroštva. Tako so nekatere motnje povezane z na primer hladnim odnosom staršev do otroka ali z nenadno ločitvijo od starša. Anksioznost se lahko pojavi tudi po kakšnem stresnem dogodku, kot je na primer smrt ljubljene osebe. Najbolj pogosto pa anksioznost nima prepoznavnega vzroka.

Anksioznost ima lahko nevarne posledice.

Kakšni simptomi so značilni za anksioznost?

Ločimo psihološke in telesne simptome. Med psihološke simptome sodijo občutek ogroženosti, ki nima jasnega vzroka, napetost ter nesposobnost sprostitve, zaskrbljenost, motne spanja, občasne nočne more, motnje koncentracije in podobno. Pojavlja se tudi občutek depresije ter splošne nemoči.

Telesni simptomi se lahko pojavijo samo občasno, sem pa sodijo predvsem glavobol, krči v trebuhu, driska, bruhanje, potenje, cmok v grlu, pogosto odvajanje urina in tako naprej.

Pomagate si lahko z avtogenim treningom in drugimi tehnikami sproščanja, saj le-te učinkovito zmanjšujejo stres in lajšajo anksioznost. Odpravljanje stresa je namreč ključnega pomena pri zmanjševanju anksioznih motenj. Potem je tu še odvračanje pozornosti, pa tudi iskanje razumskih odgovorov ne bo odveč. Svetujemo tudi poslušanje glasbe, sprehode, pogovor in jogo.

Posežete lahko tudi po različnih pomirjevalih, ki pa žal lahko povzročijo psihično in fizično zasvojenost. Kratkoročno jemanje pomirjeval je morda res nujno, a nikakor jih ne smete jemati dlje časa. Vsekakor se obrnite na svojega zdravnika, saj vam bo znal ustrezno svetovati in pomagati.

Še več o anksioznosti si lahko preberete na strani www.vzajemna.si.

anksioznost tesnoba

Anksioznost, psihična bolezen

Anksioznost je psihična bolezen .

Stanje živčne napetosti ali anksioznost prizadene veliko število zelo različnih oseb. Največkrat bolnike muči tesnoba, napetost, živčnost, strah, zaskrbljenost in podobne težave. Živčna napetost je od primera do primera različna, temu primerno so tudi različni pristopi in terapije. Strah človeka je obrambni sistem, človeka varuje, problem je ko nastopi anksioznost. Takrat pride do nesposobnosti kontroliranja tesnobe. Obrambni sistem človeka je kompleksen, kot rečeno človeka varuje pred raznimi nevarnostmi. Te so različne, za vsako izmed nevarnosti človek oblikuje različen obrambni mehanizem. Nekatere ljudi je določene stvari, pojava ali drugega bolj, druge manj strah. Problemi številnih oseb so tudi strah pred stvarmi, ki načeloma ne prinašajo nobene težav, so pa lahko potencialna nevarnost. Tako imamo primere, ko se nekateri ljudje bojijo določenih prevoznih sredstev ali določenih domačih živali. Prevozna sredstva so kot vemo načeloma varna, obstajajo pa možnosti nastanka prometnih nesreč. Te pa so v manjšem številu, predvsem pa posledica raznih tehničnih in drugih težav. Kar pomeni, da velika večina ljudi razume prevozna sredstva kot varna, ker imajo ustrezna potrdila in zagotavljajo določene varnostne standarde. Zato so tudi množično uporabljena dan za dnem. Podobno velja za domače živali, ki so načelom nenevarne, v izjemni situacijah pa lahko postanejo agresivne. Vendar gre kot rečeno za izjemne primere, na splošno veljajo za nenevarne, ljudje jih tako tudi obravnavamo. Primerov je še več, vendar je v vseh primerih moč trditi, da ljudje lahko nadzirajo situacijo, za anksioznost pa je značilno, da nadzor odpove. Ker je vsak človek edinstven, so edinstvene tudi njegove težave ali bolezni. Potrebno se je zavedati, da je anksioznost do določene mere lahko koristna, problem nastane z nerazumnim pretiravanjem. Strahovi nas rešujejo pred nevarnostmi in nesrečami. Ko so vzroki za strah upravičeni anksioznost poskrbi za naše ustrezne rekcije, človeka na možno nevarnost pripravi.

Anksioznost mora potem, ko nevarnost mine popustiti.

Več

anksioznost

Anksioznost se pojavlja tudi v obliki napadov panike

Ena izmed najbolj pogostih oblik, v katerih se pojavlja anksioznost, je tako imenovana panična motnja. Največja težava pri tej motnji je v tem, da ko se prične prvič pojavljati, ljudje ne vedo, za kaj pravzaprav gre. Takšna anksioznost se prične z utesnjujočim občutkom v prsih, ki se prične stopnjevati, grabiti in povzroča težave z dihanjem. Velikokrat ga trpeči in ljudje, ki mu želijo pomagati, zamenjajo s srčnim napadom. Problem je tudi v tem, da anksioznost v obliki napada panike, nima nekega jasnega razloga, ki bi bil povezan z neko situacijo.

Pojavi se lahko kjerkoli in kadarkoli, povsem je nepričakovana izkušnja. Navadno pa se razvija nekje do 10 minut, kar pomeni, da v tem času doseže vrhunec. Nato pa lahko kmalu mine ali pa traja celo kakšno uro. Za ljudi, ki jih muči anksioznost v obliki paničnih napadov, je to izjemno stresna izkušnja. Pravijo, da se počutijo, kot da umirajo, da je to zelo nasilna izkušnja, ki jim jemlje moč in voljo do življenja. Zato je potrebno anksioznost obravnavati s pomočjo zdravnika. Veliko ljudi občuti sram, če morejo obiskati psihiatra. V tem ni nič sramotnega, predvsem pa se je potrebno zavedati, da je obisk psihiatra zaupen. V slovenskem zdravstvenem sistemu lahko izberemo psihiatra tudi izven domačega kraja, torej kjerkoli po Sloveniji, tako se lahko popolnoma izognemo srečevanju poznanih oseb. Res je anksioznost lahko huda težava, vendar z uspešnim zdravljenjem in samopomočjo, jo lahko imamo pod nadzorom in tako živimo polno življenje, ki nas osrečuje. Če imamo pri tem pomoč svojih bližnjih, je pot zagotovo še lažja.

 

anksioznost

Anksioznost lahko ohromi človeka

Študije kažejo, da je anksioznost ena izmed najbolj razširjenih psihičnih bolezni. Zelo pomenljiv podatek je tudi ta, da kar ena oseba izmed petih odraslih oseb trpi za eno izmed psihičnih bolezni. Anksioznost lahko prizadene kogarkoli, ne glede na spol, starost, družbeni položaj ali karkoli drugega. Znane osebe, ki jih je mučila anksioznost so številne, med njimi so tudi Oprah Winfrey, Nikola Tesla in Abraham Lincoln. Kaj pa sploh je anksioznost? Najpogosteje jo povezujemo s stanjem, ko se oseba nahaja v izjemno hudi živčni napetosti. Vendar pa ni že vsaka huda živčnost ali pa strah kar anksioznost.

Živčnost in strah sta normalni psihični stanji, ki se zgodita kot reakciji na nekaj nepričakovanega, neprijetnega ali pa takrat, ko izida še ne poznamo, obstaja pa možnost, da bo zelo neugoden za nas ali pa za naše bližnje. Navadno lahko pri običajnem strahu hitro določimo vir, ki ga povzroča. Anksioznost pa je drugačna. Velikokrat vir za njen nastanek ni jasno določljiv. Takšna oblika je recimo napad panike. Oseba lahko nepričakovano, brez nekega realnega vzroka doživi napad. Vsaka motnja seveda ima svoj razlog, vendar ko gre za anksioznost, ta razlog ni tako racionalen ali hitro določljiv kot pri normalnem strahu ali živčnosti. Osebe, ki jih daje anksioznost, so zelo razdražljive in trpijo običajno tudi za motnjami koncentracije. Misli ne morejo fokusirati na eno opravilo in ga izpeljati od začetka do konca. Da bi se anksioznost ne razvila v najhujšo obliko, ki lahko vodi tudi v depresijo in druge motnje, je potrebno obiskati zdravnika, ki bo v tem primeru znal najbolje pomagati in svetovati.

 

anksioznost

Anksioznost ima lahko hude posledice

Anksioznost je psihična motnja, ki se lahko pojavi kadarkoli v življenju človeka. Prisotna je med otroki, odraslimi in starostniki. Vendar pa je anksioznost nekoliko bolj pogosta pri ženskem spolu. Kot vsa psihična obolenja ima tudi anksioznost lahko globoke posledice na bolnikovo življenje. Velikokrat se zgodi, da se socialni stiki prizadete osebe močno oslabijo. Tudi zaradi tega se lahko simptomi, ki jih sproža anksioznost, še toliko bolj poslabšajo. Prizadete osebe se pričnejo izogibati aktivnostim, ki so jih imele preden so zbolele, prenehajo se ukvarjati s športom, čedalje bolj se zapirajo same vase itn., vse to pa ima lahko pogubne psiho socialne posledice. Kadar se anksioznost izteka v takšno ravnaje, postane zelo pogosto poseganje po alkoholu. Zaradi tega lahko anksioznost vodi tudi v alkoholizem.

Bolj kot se oseba prepusti tej bolezni, večja je nevarnost, da zabrede celo v depresijo, ki se lahko konča izjemno tragično in sicer s samomorom. Zato je dobro, da poznamo simptome, po katerih lahko anksioznost prepoznamo, preden je prepozno. Zelo pogosti psihični znaki so prenapetost in hitra razdražljivost ter tudi oslabljena sposobnost koncentracije. Obstajajo pa tudi razpoznavni fizični znaki, ki nakazujejo, da mogoče oseba trpi za anksioznostjo. Ti so: težave pri dihanju, pospešeno bitje srca, vrtoglavica, želodčne in trebušne težave, slabost in glavoboli. Osebe, ki jih muči anksioznost, imajo velikokrat utesnjujoč občutek v prsih, ta občutek pa je lahko tudi boleč. Zato se velikokrat anksioznost zamenjuje s srčnimi težavami, ki pa to v resnici niso. V primeru, da sumimo na to, da nas muči anksioznost, potem se moramo čim prej posvetovati z našim osebnim zdravnikom.