Arhiv Značk: bovec

Bovec mesto in občinsko središče

Bovec je mesto in občinsko središče istoimenske občine.

Bovec se nahaja pod Rombonom, ki je eden najbolj markantnih vršacev Kaninskega pogorja. Mesto je postavljeno na severni rob Bovške kotline, ki ga obdajajo številni vrhovi. Poleg Rombona sodijo med najbolj prepoznavne vrhove v okolici Polovnik, Javoršček ter Svinjak. Pod Rombonom se nahaja svetovno znana trdnjava Kluže, nad njo pa ruševine zgornje trdnjave Kluže. Zgornja trdnjava Kluže je znana tudi pod imenom Hermanova utrdba, sodila pa je v sklop šestih koroških utrdb, ki so varovale prehod iz Soške v Kanalsko dolino. Cestna povezava je bila zgrajena že v antiki, njenega pomena pa so se zavedali tudi Benečan, Habsburgi, Napoleon ter druga pomembna imena. Bovec je v zgodovinskih virih prvič omenjen leta tisoč sto štiriinsedemdeset, najstarejši ostanki življenja na tem obdobju pa sodijo v železno dobo. V železni dobi je bil naseljen grič Rabelnik. Današnji Bovec je mesto od leta tisoč devetsto enainpetdeset, sestavljajo ga Mala vas, Dvor, Kaninska vas, Ravna, Ravni Laz, Vodenca, Za Šijo in Zavrzelno. Bovec šteje skupno skoraj tisoč šest prebivalcev, občina pa preko tri tisoč prebivalcev. Občina Bovec sodi med največje slovenske občine po površini, saj se razteza na ozemlju velikem tristo sedeminšestdeset kvadratnih kilometrov. Pod občino Bovec spada večji del severozahodnega dela Slovenije, izjema je manjši del, ki sodi v občino Kobarid. Naselja v občini Bovec se večinoma nahajajo ob pomembnih prometnicah ali v odmaknjenih dolinah. Ob prometnici, ki vodi proti Kobaridu se nahajajo Srpenica in Žaga, ob prometnici proti prelazu Predel se nahajata Strmec na Predelu ter Log pod Mangartom, Kal-Koritnica Soča in Trenta pa ob prometnici, ki preko Vršiča vodi na Gorenjsko. Vstop v Bavšico se nahaja ob trdnjavi Kluže, v odmaknjeni dolini se nahaja tudi Lepena. V bližini Bovca se nahajajo Log Čezsoški, Plužna, Zavrzelno ter Čezsoča.

Bovec je nastal na terasi nad Bovško kotlino.

Bovec v objemu gora

Bovec je področje, kjer Julijske Alpe kažejo vso svojo lepoto.

Ne glede na smer po kateri prispemo v Bovec se mogočnim alpskim vršacem ne moremo izogniti. V primeru, da prispemo iz primorske strani ali preko prelaza Učja, ne moremo spregledati značilnega Svinjaka. Njegovo špičasto podobo, ki s pobočji, ki strmo pnejo v nebo praktično ni mogoče zgrešiti. Zaradi svoje lege in markantnosti jemlje pozornost drugim nič manj zanimivim vršacem. Med vožnjo skoraj prezremo pobočja Polovnika in Javorščka, na drugi strani pa visoki kras Kaninskega pogorja od Rombona do Kanina. Kaninsko pogorje ob vznožju katerega je na najvišji soški terasi nastal Bovec je naravna znamenitost svetovnega slovesa. Na tem območju si je narava z kraškimi pojavi dala duška, kar se prepozna po jamah, neštetih vrtačah in drugih pojavih. Med vožnjo z nasprotne smeri imamo za prihod v Bovec možnosti preko dveh gorskih prelazov. Predel ali Vršič. Predil razmejuje severozahod Slovenije s Kanalsko dolino, medtem ko preko Vršiča prispemo na Gorenjsko. Natančneje povezuje Vršič Bovec s Krajnsko goro. V drugi smeri, preko Predila pa je Bovec povezan z mestom Trbiž v Kanalski dolini. Tudi na teh dveh poteh se ne moremo izogniti slikovitim vršacem. Ob poti pa to še zdaleč niso edine znamenitosti. V smeri proti prelazu Predel ne morem spregledati trdnjavo Kluže, vzhodno od nje pa vhod v slikovito dolino Bavšice, nekoliko višje pa ruševine trdnjave in obeležje padlim branilcem prelaza Predel. Slikoviti sta tudi vasi Log pod Mangartom in Strmec. V smeri proti prelazu Vršič sledimo večinoma toku reke Soče. Mesto Bovec šteje preko tisoč petsto prebivalcev, istoimenska občina pa preko tri tisoč sto prebivalcev. Poleg središča sodijo v občino še naselja Bavšica, Čezsoča, Kal – Koritnica, Lepena, Log Čezsoški, Log pod Mangartom, Plužna, Soča, Srpenica, Strmec na Predelu, Trenta, Žaga, Zavrzelno.

Bovec je mesto in občina, na severozahodu Slovenije.