Arhiv Značk: depresija

Depresija in zdravljenje

Depresija ni kratkotrajno slabo razpoloženje

Depresija ni kratkotrajno slabo razpoloženje , predstavlja daljše težavno obdobje.

V vsakdanjiku pogosto slišimo besedo depresija, ki pa je velikokrat napačno izražena. Življenje človeka vsebuje tako vesele, kot manj vesele ter žalostne ali na splošno negativne trenutke. Vesele trenutke razumemo kot pozitivne, prinašajo nam veselje in radost, radi se jih spominjamo in jih radi obujamo. Negativne trenutke lahko razumemo kot obdobje trajanja bolezni, zdravljenja po poškodbi, osamljenost, žalost. Pogosto se depresija meša s širokim pojmom žalost. Človeška žalost je nekaj normalnega in naravnega, zato to še ni nujno depresija. Obdobje žalosti je prehodno obdobje, ki se zgodi pogosto ob osamljenosti, ko je slabo vreme ter v drugih podobnih primerih. Slabo vreme na mnoge ljudi vpliva negativno, posebno na manj aktivne. Aktivni ter polno zaposleni ljudje velikokrat na vreme gledajo povsem drugače. Jemljejo ga kot nekaj samoumevnega, se mu prilagodijo ter se ga ob lepšem vremenu praktično ne spominjajo več. Osebe, ki niso aktivni ga doživljajo čisto drugače. Vendar v tem primeru ni nujno prisotna depresija. Je prehodno obdobje in stanje človeka , ki mine ob izboljšanju vremena. Podobno se zgodi z ljudmi, ki v zasebnem ali poklicnem življenju nimajo veliko sorodnikov, prijateljev, sodelavcev ali drugih oseb v svoji bližini. V poklicnem življenju lahko imajo okrog sebe množico sodelavcev, v zasebnem pa nimajo praktično nikogar v bližini. Obstaja seveda tudi možnost obratne situacije. Ker so osamljeni mislijo, da jih muči depresija. Vendar nanjo v prihodnosti ob množici prijateljev, sorodnikov, sodelavcev, nanjo preprosto pozabijo oziroma se težav praktično ne spominjajo. Govorimo o težavah, ki so kratkotrajne. Največkrat trajajo dan ali dva, največ vikend ali mogoče teden dni. V tem primeru to ni depresija, zato tudi ni potrebno obiskati zdravnika ali poseči po kakršnih koli zdravilih.

Depresija je lahko kratkotrajna, ko predvsem lahko mine sama od sebe z izboljšanjem raznih situacij v okolju.

Tukaj

Depresija in zdravljenje

Na kratko o depresiji

Depresija je čustvena motnja, ki je veliko bolj pogosta, kot si ljudje mislijo. Vsakdo izmed nas je kdaj slabe volje ali pa trenutno ne vidi izhoda, to še ni depresija saj taki občutki običajno minejo. Depresija je motnja, ko te občutki ne izginejo zelo dolgo časa, občutki, kot da bi nas prevzela tema in nas žive požrla. Vpliva na vse od apetita, spanca, doživljanje sveta okoli sebe ter ostalo.

Depresija ni ravno znak šibkosti temveč rezultat neljubih dogodkov, ki imajo na ljudi izredno slab vpliv. Nekateri so depresijo zmožni premagati sami, marsikomu pa to ne uspe. Lahko greste k zdravniku, ta pa vam bo predpisal antidepresive. To so močna zdravila imajo pa tudi veliko stranskih učinkov. Druga rešitev pri depresiji pa je psihoterapija. Psihoterapija je proces pri katerem poizkušate s terapevtom ustvariti odnos ter vaše probleme rešiti na način brez zdravil.

Psihoterapije je primerna za veliko različnih težav in simptomov, vse pa je odvisno od kvalitete vašega terapevta. O ostalih stvareh za katere je primerna psihoterapija bomo govorili v kakšnem drugem članku, saj je ta posvečen depresiji.

Depresijo ni tako lahko opaziti, pri nekaterih je precej očitna, spet drugi pa lahko delujejo, kot, da je z njimi vse v najlepšem redu, globoko v sebi pa skrivajo potlačena čustva, ki jih žrejo od znotraj. Če se borite z depresijo se poizkušajte pogovoriti z komer koli naj bo to vaš terapevt, zdravnik, družinski član ali bližnji prijatelj, dober pogovor vedno pomaga, lahko pa obiščete tudi katerega izmed forumov, ki jih najdete na spletu.

Stres in zmanjševanje stresa

Stres je velik dejavnik tveganja za zdravje

Stres je ena izmed najbolj pogostih psihičnih težav, s katerimi se srečujemo v sodobnem svetu. Življenjske navade in življenjski slog je veliko ljudi pripeljal do tega, da so postali preprosto preobremenjeni. Največji dejavnik, ki vpliva na stres je obremenjenost z delom. Dejansko pa ni delo samo, tisto, kar nas obremenjuje, ampak naš odnos do dela. Preprosto rečeno, z delom si delamo preveč skrbi. Stres ne pomeni preprosto to, da smo preveč odgovorni, s tem je vse v najlepšem redu, ampak pomeni to, da sprejemamo preveč odgovornosti, ki jim velikokrat nismo kos zaradi njihovega obsega. Če bi delali opravila postopoma, pa bi lahko bili povsem učinkoviti. Zato je pomembno, da si v življenju ne zastavimo preveč ciljev na enkrat, saj to velikokrat vodi v stres.

Tudi življenjski slog močno vpliva na stres. Tisti ljudje, ki imajo zelo malo socialnih stikov, so veliko bolj nagnjeni k stresu kot osebe, ki imajo veliko stikov s prijatelji in znanci. Na sam stres pa vpliva tudi športna aktivnost. Stres se precej pogosteje pojavlja v zimskem času, ko so ljudje manj telesno aktivni. Precej izkušenj ljudi kaže, da ko so v svoje življenje uvedli dodatno telesno aktivnost, se jim je stres precej zmanjšal. Aktivnost namreč precej pripomore k temu, da se telo izmuči, posledica tega pa je, da se človek lažje sprosti. Telesna aktivnost je precej učinkovit način za blaženje težav z nespečnostjo, ki jih stres zelo pogosto povzroča.

Zavedati se morate, da je stres lahko resna motnja, ker se iz njega lahko razvijejo še dodatne težave. Z njim so povezane nespečnost, depresija, nagnjenost k samomoru in podobna nevarna stanja za osebo. Zato že danes, če slutite, da vas preganja stres, sprejmite korenite ukrepe. Pomagajte si z raznimi čaji za sproščanje, uvedite več telesne aktivnost v svoje življenje in si vzemite čas za druženje s prijatelji.

http://fidimed.si/strokovni_clanki/

Depresija »ubija«

Ste vedeli, da za depresijo zboli kar 20 odstotkov prebivalstva, od tega pa jih polovica to duševno-telesno motnjo doživlja v ponavljajočih se epizodah? Depresija pri ljudeh ni omejena z določenim letom starosti, kar pomeni, da lahko zboli kdorkoli ne glede na starost, tudi otroci. Prav tako ni omejena s spolom, izobrazbo ali socialnim statusom. Depresija je bolezen, ki ima tako psihične kot fizične posledice, posredno pa škodi tudi ljudem, ki bolnika z depresijo obkrožajo – družini, prijateljem in sodelavcem. V hujših oblikah lahko vodi celo do samomora.

Simptomi depresije

Depresija-1

Ljudje, ki bolehajo za depresijo, so večino časa potrti, melanholični in slabe volje. Pogosto – predvsem ženskam – pa jim gre tudi na jok. Primanjkuje jim tako energije za telesne aktivnosti kot vsakdanje življenjske energije. Zaradi tega jim manjka učinkovitosti pri službenih in domačih opravil, poleg tega pa so še ekstremno razdražljivi. Najraje so sami in se zato družbe izogibajo. Pogosto jih muči nespečnost, težave pa imajo tudi s koncentracijo. Bolniki, ki jih muči depresija, so večinoma brez apetita in neješči. Depresija pa povzroči tudi pesimistično razmišljanje in obup, ki lahko v najhujši obliki pripeljeta tudi do tega, da si nekdo vzame življenje.

Kako jo odpraviti?

Depresija-2

Če imate lažjo obliko depresivnih stanj in se ta pojavljajo le tu in tam, si lahko veliko pomagate tudi sami. Lahko spremenite svoje življenjske in prehranjevalne navade, se začnete ukvarjati s športom, hoditi v družbo, če vam čas dopušča, pa si lahko omislite tudi hišnega ljubljenčka. Pomembno je, da o svojih težavah v zvezi z depresijo spregovorite s svojimi najbližjimi in si pred tem ne zatiskate več oči, temveč pustite, da vam pomagajo tudi oni. V primeru hujše oblike pa poiščite pomoč pri zdravniku, ki vam bo znal ustrezno svetovati in vaše težave v prvi vrsti omiliti ter nato odpraviti.