Arhiv Značk: klop

Ugriz klopa ima za človeka lahko hude posledice

Ugriz klopa ima za človeka lahko hude posledice. Mnoge osebe ugriz klopa bolj skrbi kot pik kače. Dodatno težo daje strah oseb, ki so strokovnjaki na področju zdravstva. Zavedajo se procesa zdravljenja na splošno ter vseh njegovih značilnosti. Možno dolgotrajno zdravljenje je ena izmed značilnosti zahtevnega odpravljanja posledic, ki jih je povzročil ugriz klopa.

Ugriz klopa je lahko usoden

Ugriz klopa lahko korenito spremeni kakovost življenja

Slovenski gozdovi so idealni življenjski prostor, največkrat je bil ugriz klopa in posledično obolenje klopnega meningitisa zabeleženo na območju Gorenjske, Koroške, Notranjske ter na območju prestolnice. Med najbolj izstopajočimi sta območji Cerknice in Škofije Loke. V Sloveniji se dodatno na sto tisoč prebivalcev našteje petnajst bolnikov s klopnim meningitisom, evropsko povprečje pa znaša pet bolnikov na sto tisoč prebivalcev. Število obolelih je različno, v zadnjem obdobju je nihalo od dvainšestdeset do preko tristo. Še več težav povzroča ugriz klopa preko Lymske borelioze, bolezen je tudi do dvajsetkrat pogostejša. V tem primeru ugriz okuženega klopa prizadene živčevje in sklepe, kaže se kot bruhanje, bolečine, odpovedi nog in na razne druge načine. V Sloveniji je zabeleženo zelo različno število obolenj. Leta tisoč devetsto šestindevetdeset je bilo nekaj manj kot dva tisoč pesto okuženih, deset let kasneje skoraj dva tisoč več, leta dva tisoč trinajst skoraj sedem tisoč. V zadnjih letih število obolenj niha od dobrih tri tisoč sedemsto do preko štiri tisoč dvesto. Lymska borelioza se za razliko od klopnega meningitisa prenese z zamikom dolgim vsaj en dan. Razlika je v nahajališču bolezni na klopu oziroma v njegovem prebavnem sistemu. Klopni meningitis se prenese takoj, saj se klice nahajajo na klopu tik ob mestu vboda. Lymska borelioza lahko z hujšimi posledicami izbruhne po daljšem času, bolezen lahko počiva tudi leto, leto in pol ter nato izbruhne z nizom znakov. Ugriz klopa se lahko po tednu ali dveh spremeni v glavobol, vročino, bolečine v mišice in druge posledice, v tem primeru težave povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum, bolezen se imenuje Humana granulocitna anaplazmoza.

Okužba s klopom je preprečena z odstranitvijo

Okužba s klopom odstranimo previdno, koničasta pinceta ali posebna pinceta sta najboljša pripomočka.

Potencialna okužba s klopom se zgodi, ko ubod klopa povzroči prenos bolezni. Klop je zajedavec, ki je izredno dobro prilagojen na vse mogoče okoliščine. Na rastlinju si zna poiskati dobro mesto, ki mu nudi enostaven prehod ter dobro zaščito pred naravnimi sovražniki. Čutilni organ za iskanje mesta za prehranjevanje se nahaja na stopalcih prvega para nog. Za človeka je okužba s klopom ob ubodu nezaznavna, saj ob ugrizu sprošča slino z anestetikom. Poleg tega pa ima v slini encime, ki dodobra onesposobi imunski sistem ter strjevanje krvi. Vse našteto omogoča, da se okužba s klopom zgodi. Klop je zajedavec, ki mora od stopnje ličinke do odraslega klopa neprestano iskati kri na gostiteljih. Brez hranjenja s krvjo se klop ne more preobraziti v višjo razvojno stopnjo. Pri izbiri gostitelja niso pretirano izbirčni, prav mu pridejo ptiči, plazilci in sesalci. Na človeku se okužba s klopom kaže na različne načine. povišana telesna temperatura, hude bolečine v mišicah in sklepih, ter glavobol, so znaki za humano granulocitno anaplazmozo. Klopni menigoencefalitis se večinoma ne pokažejo takoj, okužba s klopom se zazna približno teden dni po vbodu. Na okužbo v tem primeru kažejo bolečine v mišicah, vročina, glavobol, slabo počutje. Najpogostejša okužba s klopom je Lymska borelioza, na leto zabeležijo približno šest tisoč novih primerov. V tem primeru se okužba s klopom kaže z rdečino, ki se pojavi bodisi nekaj dni po vbodu, bodisi nekaj tednov po ubodu. Spremembe na koži se razvajajo tako, da se rdečina počasi širi, na sredini bledi ter postopoma dobiva obliko obroča. Takšne kožne spremembe trajajo od nekaj tednov do nekaj mesecev. Bolezen se zdravi z antibiotiki, najboljše rezultate kaže v zgodnjih fazah.

Okužba s klopom je grožnja za človekovo zdravje, v izjemnih primerih tudi za njegovo življenje.

Ugriz klopa, preprečujemo aktivno

Ugriz klopa je nevaren, saj mogoče slina klopa prepreči zaznavanje bolečine.

Preprečeno zaznavanje bolečine je le ena od značilnosti za ugriz klopa. Mesta, na katerih se najpogosteje zgodijo, so dlani, stopala, kolena, roke, ušesa ter podobno. Značilnost, ki jo ima vsako mesto uboda je mehko mesto, ki nudi zaščito. Vsak ugriz klopa ima namen hranjenja s krvjo. Z hranjenjem lahko klop zagotovi vse potrebno za naslednjo razvojno fazo. Po hranjenju, ki traja do nekaj dni, klop pade na tla. Na tleh si najde ustrezno zavetje, kjer se bo razvil do naslednje razvojne faze. Čas od ugriz klopa do naslednje razvojne faze je različen. V primeru dobrih pogojev je to lahko v sezoni ugriza, lahko pa je v naslednji sezoni. Sledi ponovna potreba po hranjenju, kar pomeni nov ugriz klopa gostitelja. Pred tem morajo nastopiti ustrezne temperature. Največkrat so to temperature med pet in deset stopinj Celzija. Kar pomeni od marca v toplejših delih dežele ter ustrezno kasneje v hladnejših predelih. Preden se zgodi ugriz klopa, je zajedavec izbral najboljše mesto za prehod na gostitelja. Prisotnost gostitelja mu omogočajo dobro razvita čutila. V zasedi, po navadi pod listi, na koncu listov oziroma drugih primernih mestih, čaka primeren trenutek za prehod. Hranjenje ne nastopi takoj, saj mora kolop najprej najti pot do primernega mesta za vbod. Zato pleza po žrti toliko časa, dokler ne najde primernega mesta. To lahko traja več ur, saj gre za inteligentno bitje, ki ne izbere mesta vboda takoj ko se znajde na koži, ampak izbere mesto, katero mu nudi tudi zaščito v času hranjenja. Začetek okužbe se začne z vbodom rilčka globoko v kožo. Kar mu omogoča nemoteno hranjenje s krvjo žrtve. Bolezen se prenaša z okuženo slino. Vsak klop ni okužen, pa tudi vsak okužen klop ne bo nujno povzročil bolezen.

Ugriz klopa je nevarnost za človeka.

http://www.sos-klop.si/

lymska borelioza

Klopni meningitis, virusna okužba

Klopni meningitis virusna okužba, ki ima lahko trajne posledice .

Te vplivajo na življenje posameznika. Kot posledica se klopni meningitis odraža v dolgotrajnem zdravljenju. Kot vsako dolgotrajno zdravljenje prinaša časovno daljšo nesposobnost prizadetega za opravljanje profesionalnih in prostočasnih aktivnosti ter na drugi strani povzroča stroške. Med boleznimi je klopni meningitis v naši deželi pogost. Pri tem velja omeniti, da je obolevnost v naši deželi različna. Dobre pogoje za razvoj ima klopni meningitis na območju Cerknice in Škofje Loke. Na tem območju so zabeležili največ primerov letne obolelosti. Sledi območje Mozirja in Ribnice, kjer je klopni meningitis prizadel med petintrideset in devetintrideset oseb na sto tisoč prebivalcev. Za njimi najdemo območja krajev Kamnik, Jesenice, Logatec, Postojna, Radlje ob Dravi in Slovenke Konjice. Na teh območjih je klopni meningitis prizadel od petindvajset do štiriintrideset oseb na sto tisoč prebivalcev. Najmanj oseb je klopni meningitis prizadel osebe na zahodnih in vzhodnih obmejnih območjih . Že po značilnostih območjih, ki veljajo za najbolj prizadete lahko ugotovimo nekatere značilnosti bolezni. Gre za območja z večjo vlago. Dokazano je, da klop potrebuje okrog osemdeset odstotno vlago za obstoj. V primeru, da se vlaga nenadoma zmanjša, se klop posuši in umre. To pomeni, da je pri gibanju na vlažnih območji večja. Obratno pa na območjih, kjer ni izrazite in dolgotrajne vlage, klop nima pogojev za preživetje. Med obolelimi na teh območjih najdemo tudi zanimivo lastnost bolezni. Čeprav načeloma velja, da so ta območja idealna za razvoj, to še zdaleč ne pomeni enake možnosti za okužbe. Med najmanj prizadete skupine spadajo lovci, gozdarji in vojaki. Kar napeljuje na ugotovitev, da je preventiva zelo pomembna. Na drugi strani so med najbolj obolelimi skupinami osebe, katere se bistveno manj gibajo v naravi kot lovci in gozdarji.

Klopni meningitis velja vzeti skrajno resno, ne glede na geografsko bolj ali manjšo verjetnost okužbe.