Arhiv Značk: krvni tlak

Krvni tlak, eden od glavnih vitalnih znakov človeka

Krvni tlak zagotavlja normalen pretok krvi v ožilju, je pa tako, da vseskozi ni enak. Spreminja se glede na to kako spreminjamo svoj telesni položaj, odvisen je tudi od tega koliko smo telesno aktivni, prav tako je višji čez dan in nižji ponoči, ko mirujemo in spimo. Prav tako se nam stanje normalnega krvnega tlaka zviša ob razburjenju, strahu, bolečini in med telesno obremenitvijo. Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti in sicer sistolični tlak v arterijah med srčnim utripom in diastolični tlak, ki je tlak v arterijah med dvema srčnima utripoma.  Krvni tlak  je lahko nizek, normalen ali visok. Prav povišan krvni tlak je lahko škodljiv, predvsem zato, ker lahko povzroči okvare ožilja, odpoved srca, srčnomišično ali možgansko kap, odpoved ledvic in nekatere druge težave. Vzroka za zvišan tlak praviloma ne poznamo in ga ne moremo ozdraviti, a lahko ga z ustreznim zdravljenjem znižamo na normalno vrednost. Krvni tlak nižamo z zdravili in predvsem z zdravim načinom življenja, kar pomeni uravnotežena in zdrava prehrana, v telo vnašamo čim manj soli, poskrbimo za redno gibanje, omejimo uživanje alkohola, opustimo kajenje in zmanjšamo telesno težo. Normalen krvni tlak pomaga, da živimo bogato in dolgo življenje.

Krvni tlak lahko merimo tudi v zavetju našega doma

Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v našem ožilju in s tem pomaga, da notranjim organom zagotavlja dovolj kisika. Poznamo visok, nizek in normalen krvni tlak, je pa dejstvo, da se vrednosti neprestano spreminjajo, saj ne moremo imeti istega tlaka takrat, ko spimo in ko tečemo. Merjenje krvnega tlaka pri zdravniku, je precej pogost razlog obiska v ordinaciji. Prav zato, ker je zvišan krvni tlak eden izmed glavnih dejavnikov za bolezni srca in ožilja, je še kako pomembno, da poznamo vrednost svojega krvnega tlaka. Da pa ne hodimo vedno v ordinacijo, si lahko krvni tlak izmerimo tudi v lekarnah, v večjih nakupovalnih središčih, lahko pa ga opravimo tudi doma. Za merjenje doma potrebujemo le dober merilnik in pa nekaj znanja, ki ga z nami z veseljem podeli zdravnik. Če je merilnik nenatančen ali se lotimo nepravilnega merjenja, si lahko naredimo več škode, kot pa koristi. Ko merimo tlak doma je pomembno, da pri tem sedimo, običajno pa ga merimo na roki, kjer imamo krvni tlak višji. Merimo ga zjutraj, takoj, ko vstanemo in pred večerjo, nikoli ga ne merimo po jedi, po naporu ali zaužitju zdravil. V kolikor večkrat izmerimo povišan tlak obiščemo zdravnika.

Magnezij

Ohranimo zdravje, zato nikar ne pozabimo na magnezij

MagnezijMagnezij, vsi smo že slišali zanj, a vsi ne vemo kako pomemben je v našem telesu. Magnezij je element, ki je resnično nujno potreben za naše življenje. Je nepogrešljiv in z njim se lahko ubranimo pred tihim ubijalcem našega časa, to je visok krvni pritisk.

Toda poleg ohranjanja ta pravega pritiska in zmanjševanju previsokega, je Magnezij tisti, ki sprošča avtonomno živčevje, je ključni element za normalno rast, presnovo glukoze, celjenje ran in igra še kako pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa. Povezan s številnimi fiziološkimi procesi v telesu, odgovoren za več kot 300 encimskih reakcij je prav Magnezij. Ker naše telo tega elementa ne more proizvesti samo, ga dobivamo vanj s pravilno in uravnoteženo prehrano ter s prehranskimi dopolnili. Še posebej morajo za dovolj Magnezija poskrbeti športniki, starejši ljudje, diabetiki in ljudje s srčnimi obolenji. Najboljši viri v hrani so banane, čokolada, oreščki, brokoli, morski sadeži, stročnice ter nekatere mineralne vode. Pomanjkanje ni prijetno in se kaže v obliki vrtoglavice, krčev mišic, nemira, glavobola in migren,  občutek gluhosti mišic. Magnezij je v našem telesu v sodelovanju s Kalijem pomemben gradnik v naših kosteh in zobeh. Rizični dejavnik različnih obolenj, ki nastanejo ob pomanjkanju je Magnezij.

Kalcij – življenjsko potreben element

Kalcij je srebrno bela, mehka kovina s simbolom Ca, ki jo lahko režemo z nožem. Je peti najpogostejši element v zemeljski skorji in se nahaja v kamninah. Je pa tudi eden izmed najpomembnejših mineralov v človeškem telesu, saj se ga kar devetindevetdeset procentov nahaja v kosteh in zobeh in jim daje trdnost in strukturo. Preostali kalcij lahko najdemo v živčevju, mišicah, srcu in krvi ter zunajcelični tekočini saj je nujen za številne telesne funkcije. Vloga kalcija v telesu je pomembna za rast kosti in zob, krčenje in sproščanje prečno progastih in gladkih mišic, uravnavanje prepustnosti celičnih membran, živčna prevodnost, delovanje imunskega sistema, strjevanje krvi, pravilno delovanje številnih encimov, povezovanje med celicami in tvorbo tkiva in delovanje številnih encimov.

Kalcij uravnava skupaj z magnezijem,kalijem in natrijem krvni tlak ter ravnotežje kroženja vode v telesu. V človeškem organizmu je povprečno kar okoli tisoč dvesto gramov kalcija, največ v obliki kalcijevih fosfatnih snovi. Kalcijeve spojine so kalcijev hidrogensulfid, kalcijev nitrat, kalcijev karbonat (apnenec), kalcijev oksid (žgano apno) bel prah, ki se stopi pri dva tisoč petsto stopinjah Celzija, kalcijev hidroksid (gašeno apno) ki se pridobiva z hidratizacijo. Kalcij uporabljamo tudi kot dodatek za legiranje (za izdelovanje svinčevih zlitin). Element, ki je zelo pomemben v človeškem telesu je kalcij.

Krvni tlak

Krvni tlak je zelo pomemben in njegova glavna funkcija je uravnavanje normalnega pretoka snovi in kisika po žilah. Ločimo dve vrsti krvnega tlaka, in sicer sistolični krvni tlak, ki pomeni tlak, ko srce potisne kri po žili in je njegova normalna vrednost 110–140 mmHg (15–19 kPa) ter diastolični krvni tlak, ko srce počiva in nastopi tišina in meri med 60–90 mmHg (9,3–12 kPa). Kadar je krvni tlak povišan govorimo o tako imenovani hipertenziji, gre za bolezen, ki ne kaže nobenih simptomov, toda jo je treba zdraviti zaradi njenega učinka na srčno-žilne bolezni.

Povišan krvni tlak in skrb za zdravje

O hipertenziji govorimo kadar je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg. Krvni tlak pa je lahko tudi prenizek, kar je zelo pogosta težava, ki znižujejo kvaliteto življenja. O nizkem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolni krvni tlak znižan pod 100, diastolni pa pod 70 mm živega srebra. Nizek krvni tlak je lahko deden, med pogoste razloge pa sodijo tudi številne bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema. Z njim se pogosto soočajo bolniki z migreno in tisti, ki trpijo za pomanjkanjem vitamina C in B6, mineralov kot sta cink in mangan in tisti, ki imajo težave z nepravilnim delovanjem ščitnice. Tako kot visok krvni tlak, tudi nizek krvni tlak ni nevaren, treba je biti le pozoren, da ne pride do pretirane obremenitve, se izogibati visoki vročini, piti veliko tekočine in uživati veliko sadja in zelenjave, ki je bogata z vitamini in minerali.