Arhiv Značk: napihnjenost

Kako se spopasti z napihnjenostjo?

Napihnjenost je pogost pojav med nosečnostjo vendar pa lahko do napihnjenosti pride tudi drugače. Preverite kateri so vzroki za nastanek napihnjenosti in kako si lahko pomagamo.

Nastanek napihnjenosti je povezan z nevtralizacijo želodčne kisline po prebavi hrani in je lahko posledica napačnega prehranjevanja ali pa tudi znak kakšne resne bolezni. Med vzroki za nastanek so predvsem zadrževanje vode (če imamo preveč soli v telesu telo zadrži več vode, kot jo potrebuje); vlaknine (vlakninsko bogata hrana nas močno napihuje in se pri njenem prebavljanju sprošča veliko plinov, ki povzročajo napihnjenost); sindrom vzdraženega črevesja (pri takem sindromu je značilno izmenjevanje zaprtja in driske ter bolečine v trebuhu in napihnjenost); alergije (tudi kot posledica alergije lahko nastane napihnjenost); Crohnova bolezen (diareja pogosto spremlja kronično vnetno bolezen črevesja); kandida (kandida pomeni prekomerno gojenje glivic kvasovk v črevesju in je pogost vzrok napihnjenosti).

Napihnjenost-1

Kako se uspešno spopasti z napihnjenostjo. Sveže sadje, zelenjava in oreščki povzroča napihnjenost. Podobno pa delujejo tudi lanena, sončnična in druga semena ter oreščki. Oreščki in semena pa naj bodo vsaj mleta, saj bodo tako manj dražila črevesje in manj napihovala. Da preprečimo napihnjenost priporočajo strokovnjaki, da jemo več manjših obrokov na dan, hrano dobro prežvečimo, jemo manj pečenih več dušenih jedi, jejmo bolj mehko sadje (na primer v obliki sokov, kaš in ne jejete večjih količin sadja na enkrat), jejmo mlete oreščke, izogibajmo se alkoholu in gaziranim pijačam z umetnimi aromami in tako naprej.

Napihnjenost-2

Napihnjenost je neprijetna zadeva vendar se s pravilno prehrano in pravilnim prehranjevanjem zniža možnost za nastanek le te. Če imate kakšno izkušnjo z napihnjenostjo in borbo proti njej nam svojo zgodbo ali nasvet napišite v komentar. 

 

Sliva bo pospravila po našem črevesju

Vas muči napihnjenost, zaprtje in slaba prebava potem vam priporočamo, da posežete po slivah. Čeprav so slive najmanj cenjeno sadje ali vsaj navidezno spadjo v tako skupino, pa tam niso zaradi upravičljivega vzroka. Sezona sliv traja od maja in vse tja do oktobra. Med prvimi dozorijo japonske vrste, nato pa pri nas kakšen mesec kasneje. Sliva je bila odkrita pred približno 2000 leti na območju Kaspijskega morja. Po Evropi se je nato hitro razširilo gojenje sliv. Danes največ sliv gojijo v sadovnjakih v Rusiji, ZDA, na Kitajskem in tudi v Romuniji. Sliva je bogat vir fenolov, kateri delujejo antioksidacijsko, kar je pokazalo že kar nekaj raziskovalnih študij.

Sliva-1

Nad zaprtje se tako lahko spravimo s slivami. Slive vsebujejo več antioksidantov kot katerokoli drugo sadje – vitamin E, ki zavira nekatera znamenja staranja (na primer gubanje), in so dober vir kalija, v koristnih količinah vsebujejo še železo. Hranilna vrednost: 100 g sadja ima približno 40 kalorij. Tudi pri protinu, revmatizmu, ledvičnih boleznih in boleznih jeter se uporablja sliva kot dietna prehrana. Sliva je odlično odvajalo, pomaga pri spodbujanju prebave in pomaga ljudem brez teka oziroma apetita. V primeru težav s prebavo je priporočljivo zvečer v vodo namočiti pet do deset suhih sliv in jih skupaj z vodo zjutraj na prazen želodec pojejte.

Sliva-2

Sliva se nahaja v različnih kompotih, marmeladah, sokovih, tortah, jogurtnih napitkih. Med slivami ločimo namizne in kuharske slive, kjer so prve bolj okusne za jesti druge pa malo bolj kiselkaste in suhe. S slivami pa ne smete preveč pretiravati saj lahko v tem primeru povzročijo drisko ter želodčne in črevesne krče.