Arhiv Značk: stres

stres in počutje

Stres, pojav nezadovoljstva

Stres je pojav nezadovoljstva .

Nezadovoljstvo je sestavni del človekovega življenja. Sestavljajo ga trenutki sreče , kot tudi trenutki nezadovoljstva. Stres se pojavlja, kot človekov odzivna na nesposobnost aktivnega posredovanja. Človek ima mnogo želja in zahtev. Njihovo dosedanje je povezano z mnogimi aktivnostmi. Stres se pojavi takrat, ko človek ni sposoben učinkovito opraviti zaželenega. Danes je stres spoznan kot negativna lastnost. Zato se stres tudi učinkovito odpravlja povsod tam, kjer je to mogoče. Stres je v nekaterih primerih mogoče odpraviti. Potrebno se je le zavedati, da stres učinkovito odpravljamo z zavedanjem ter ustreznim učinkovanjem. Danes je možnosti za odpravljanje negativnih lastnosti veliko. Predvsem se mora človek zavedati svojih sposobnosti ter hkrati omejitev. Sposobnosti človeku predstavljajo možnost koristnih učinkov. Za njihovo doseganje so potrebne aktivnosti. Dobro opravljene aktivnosti niso le tiste, ki dosegajo učinke, ampak tudi omogočajo optimalno izkoriščanje sposobnosti. Optimalno izkoriščanje sposobnosti je predvsem vse kaj drugega kot prevelik ali premajhna obremenitev. V primerih prevelike ali premajhne obremenitve nastanejo negativne posledice. Prevelika obremenitev sicer ima večje učinke mogoče, hkrati pa tudi posledice v raznih oblikah. Premajhna obremenitev ima načeloma manj negativnih posledic. Vendar manjša količina učinkov, lahko negativno vpliva na človeka. Zato je spoznanje optimalnega zelo koristno. Predstavlja območje količine učinkov, kateri so lahko dosegljivi z optimalno obremenitvijo, ter prinašajo optimalno zadovoljstvo. Za doseganje večjih učinkov so možne tudi razne olajšave. Slednje omogočajo, da se učinki dosežejo prej, lažje, z manj negativnimi posledicami. Med negativnimi posledicami je tudi večje ali manjše število stresnih situacij. Danes se manjše število stresnih situacij dosega z napredkom na vseh ravneh. Večje učinke napredne družbe dosegajo z uvajanjem naprednih tehnologij ter novih spoznanj z različnih področji znanosti. Njihovi koristni učinki se med drugim odražajo tudi v zmanjšanem številu stresnih situacij ter zmanjšanem številu stresnih primerov.

Stres je danes težava, ki je pogostejša v manj razvitih družbah.

Izpadanje las pri moških

Izpadanje las pri moških in ženskah

Izpadanje las je vedno bil in vedno bo strah in trepet vsakega človeka, ki mu njegov videz nekaj pomeni. Ljudje smo navajeni, da se gledamo v oči, tako da imamo pred seboj vedno predvsem glavo osebe s katero govorimo, jo opazujemo oz. smo z njo v nekem osebnem stiku. Urejena pričeska ustvari podobo urjenega človeka in če na glavi ni več veliko las, morajo mnogi, ki želijo biti urejeni, poseči po drastičnem ukrepu: britje preostalih las. Tisti, ki imajo lepo obliko lobanje in jim obrita glava pristaja, imajo srečo, tisti, ki te sreče nimajo, pa lahko posežejo po modnih lasuljah ali pa se sprijaznijo. Do določene mere se lahko izpadanje las prepreči in včasih je možno tudi vzpostaviti prvotno stanje. Vse je odvisno od razloga, zaradi katerega se je pojavilo izpadanje las.

Eden izmed najbolj pogostih vzrokov je tako imenovano prehodno izpadanje las. Običajno je za tem izpadanjem nek vzrok, ki se je pojavil nekaj tednov ali celo mesecev preden se je pričelo izpadanje las. Oseba, ki je že nekaj mesecev na hudi dieti, na kateri ima močno omejen kalorični vnos, lahko zazna izpadanje las. To se lahko pojavi tudi pri osebah, ki so v zelo hudem stresu. Včasih je izpadanje las lahko tudi posledica jemanja kakšnih zdravil ali uživanja neprimerne hrane. Med zelo pogoste razloge za prehodno izpadanje las pa spadajo tudi hormonska neravnovesja. Predvsem pri ženskah po porodu ali po prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet se lahko pojavi prehodno izpadanje las. V vseh teh naštetih primerih se lasje s časom povrnejo nazaj v prvotno stanje, tako da dejansko ni potrebno skrbeti, da bo oseba postala plešasta.

Trajna plešavost je običajno dedna. Od matere ali očeta podedujemo gen, ki povzroči izpadanje las. Najprej se lasje ošibijo, nato se pričnejo lomiti in krajšati, nato pa izpadejo. V teh primerih lasje ne zrastejo več.

Več informacij in člankov

Stres in zmanjševanje stresa

Stres je velik dejavnik tveganja za zdravje

Stres je ena izmed najbolj pogostih psihičnih težav, s katerimi se srečujemo v sodobnem svetu. Življenjske navade in življenjski slog je veliko ljudi pripeljal do tega, da so postali preprosto preobremenjeni. Največji dejavnik, ki vpliva na stres je obremenjenost z delom. Dejansko pa ni delo samo, tisto, kar nas obremenjuje, ampak naš odnos do dela. Preprosto rečeno, z delom si delamo preveč skrbi. Stres ne pomeni preprosto to, da smo preveč odgovorni, s tem je vse v najlepšem redu, ampak pomeni to, da sprejemamo preveč odgovornosti, ki jim velikokrat nismo kos zaradi njihovega obsega. Če bi delali opravila postopoma, pa bi lahko bili povsem učinkoviti. Zato je pomembno, da si v življenju ne zastavimo preveč ciljev na enkrat, saj to velikokrat vodi v stres.

Tudi življenjski slog močno vpliva na stres. Tisti ljudje, ki imajo zelo malo socialnih stikov, so veliko bolj nagnjeni k stresu kot osebe, ki imajo veliko stikov s prijatelji in znanci. Na sam stres pa vpliva tudi športna aktivnost. Stres se precej pogosteje pojavlja v zimskem času, ko so ljudje manj telesno aktivni. Precej izkušenj ljudi kaže, da ko so v svoje življenje uvedli dodatno telesno aktivnost, se jim je stres precej zmanjšal. Aktivnost namreč precej pripomore k temu, da se telo izmuči, posledica tega pa je, da se človek lažje sprosti. Telesna aktivnost je precej učinkovit način za blaženje težav z nespečnostjo, ki jih stres zelo pogosto povzroča.

Zavedati se morate, da je stres lahko resna motnja, ker se iz njega lahko razvijejo še dodatne težave. Z njim so povezane nespečnost, depresija, nagnjenost k samomoru in podobna nevarna stanja za osebo. Zato že danes, če slutite, da vas preganja stres, sprejmite korenite ukrepe. Pomagajte si z raznimi čaji za sproščanje, uvedite več telesne aktivnost v svoje življenje in si vzemite čas za druženje s prijatelji.

http://fidimed.si/strokovni_clanki/

Krvni tlak lahko merimo tudi v zavetju našega doma

Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v našem ožilju in s tem pomaga, da notranjim organom zagotavlja dovolj kisika. Poznamo visok, nizek in normalen krvni tlak, je pa dejstvo, da se vrednosti neprestano spreminjajo, saj ne moremo imeti istega tlaka takrat, ko spimo in ko tečemo. Merjenje krvnega tlaka pri zdravniku, je precej pogost razlog obiska v ordinaciji. Prav zato, ker je zvišan krvni tlak eden izmed glavnih dejavnikov za bolezni srca in ožilja, je še kako pomembno, da poznamo vrednost svojega krvnega tlaka. Da pa ne hodimo vedno v ordinacijo, si lahko krvni tlak izmerimo tudi v lekarnah, v večjih nakupovalnih središčih, lahko pa ga opravimo tudi doma. Za merjenje doma potrebujemo le dober merilnik in pa nekaj znanja, ki ga z nami z veseljem podeli zdravnik. Če je merilnik nenatančen ali se lotimo nepravilnega merjenja, si lahko naredimo več škode, kot pa koristi. Ko merimo tlak doma je pomembno, da pri tem sedimo, običajno pa ga merimo na roki, kjer imamo krvni tlak višji. Merimo ga zjutraj, takoj, ko vstanemo in pred večerjo, nikoli ga ne merimo po jedi, po naporu ali zaužitju zdravil. V kolikor večkrat izmerimo povišan tlak obiščemo zdravnika.